Vrata-Škrlatica

...jaz grem na Škrlatico in bom vzela s sabo petelina...

Nedelja, deset čez tri zjutraj mi zvoni budilka. Napol nezavestna zmečem skupaj stvari za na pot. Ob vsej naglici seveda pozabim na čelado, ki pa je za to turo priporočljiva. Dvajset do petih se v Ljubljani dobimo s Francijem in Matejem, okrog šestih smo že pri Aljaževem domu v dolini Vrat. Malo nas preseneti redar na parkirišču, ki nam ob tej uri zaračuna 2,5 eur za parking. Matej se je seveda spomnil, da je doma pozabil palice. A nič ne de. Vseeno se z optimizmom odpravimo na pot.

Pri Aljaževem domu začnemo desno v smeri Škrlatice. Pot sprva poteka po precej zaraščenem gozdu, do višine 1300m. Pot nato preči plazovito območje in se počasi obrača proti Stenarju. Hodimo pod stenami Stenarja. Drevesa postajo vse redkejša in kmalu nad gozdno mejo se pot obrne ostro desno. Še dobrih 10 minut vzpona pa smo pri bivaku, na Rušju. Pri bivaku je razpotje kjer gremo desno (levo Križ). Od bivaka pot prvo preči melišče takoj za tem pa po rahlo izpostavljeni polički pridemo na pašnike pod Dolkovo špico. Pot se počasi začne spuščati. Tu v zgodnjem poletju naletimo tudi na kakšno snežišče (previdno). Pot se nato spet začne dvigati in kmalu dosežemo Zadnji Dolek. To je visokogorska krnica med Škrlatico in Dolkovo špico. Tu smo na razpotju kjer gremo desno(levo Dolkova špica). Začnemo se vzpenjati po melišču, ga moramo "premleti" do vrha. Tu pridemo v neposredno bližino Škrlatice. Pot poteka po zahodni steni in je dobro varovana s klini in jeklenicami. Kmalu pridemo na najtežji del poti. Pogled nam uide na steno, ki je skoraj navpična čez njo pa pelje pot. Če imamo fotoaparat je tu pravi prostor za slikanje. Pot čez steno je varovana s skobami in jeklenico. Previdno včasih se katera od skob zavrti. Še nekaj plezanja in lahko vidimo okno v Škrlatici. Kmalu stopimo na greben od katerega imamo do vrha le še 20 minut. Greben ni izpostavljen kljub vsemu pa previdnost ne bo odveč. Ko zagledamo križ smo že skoraj na vrhu. Prostora na vrhu je dovolj, razgled pa zelo lep. Avto-Bivak 3:00. Bivak-Zadnji Dolek 1:30. Zadnji Dolek-Vrh 1:30.

No, mi junaki smo potrebovali 5 ur, za nazaj pa 4 ure. Med potjo smo naredili 18 postankov, zadnjega na Bledu, kjer smo si privoščili kremšnite. Do naslednjič.

http://picasaweb.google.com/franci.kralj/
http://matej-stepec.hi5.com

Yin yang

Taekwondo je v osnovnem pomenu samoobrambi namenjen neoborožen boj. Taekwondo v dobesednem prevodu pomeni: Tae - nožna tehnika, Kwon - ročna tehnika in do - umetnost ali način življenja. Sama borilna veščina je sestavljena iz tako imenovanega sparinga ali borb, form ali tehnike, samoobrambe in testa moči.

Taekwondo pozna naslednje barve pasov: beli označuje nosilčevo nedolžnost, saj začetnik nima predhodnega znanja Taekwondoja; rumeni ponazarja zemljo, iz katere rastejo korenine, tako začne tudi Taekwondo; zeleni ponazarja rast rastlin, Taekwondo napreduje; modri ponazarja nebo proti kateremu rastejo rastline; rdeči pomeni nevarnost, učence opozarja na trening z nadzorom in črni, ki predstavlja nasprotje belega.

Obstajajo pa tudi vmesne stopnje in sicer višji beli, višji rumeni, višji zeleni, višji modri in višji rdeči pas. Form je 24 v ITF (vsaka forma predstavlja svojo uro dneva), 17 v WTF. Imena pa so dobile po pomembnih dogodkih in osebnostih iz Korejske zgodovine.

general Choi

Taekwondo je borilna veščina, ki je bila ustanovljena leta 1955 v Severni Koreji. Šport se je takrat imenoval Tae Soo Do, kasneje so ga preimenovali v Taekwondo.

Na ozemlju današnje Koreje so že pred 2000 leti trenirali borilno veščino, podobno Taekwondoju, imenovano Soo Do. V začetku 20. stoletja so Japonci začeli zatirati vse elemente korejske kulture, vendar so mojstri gojili Taekwondo skrivaj.

Taekwondo je ustanovil general Choi Hong Hi mojster deseti dan. Deli se na dve različici, ITF in WTF. Oblika ITF (International Taekwondo Federation) je bila ustanovljena leta 1966, oblika WTF (World Taekwondo Federation) pa leta 1973 in je danes olimpijski šport.