Vrata-Škrlatica
...jaz grem na Škrlatico in bom vzela s sabo petelina...
Nedelja, deset čez tri zjutraj mi zvoni budilka. Napol nezavestna zmečem skupaj stvari za na pot. Ob vsej naglici seveda pozabim na čelado, ki pa je za to turo priporočljiva. Dvajset do petih se v Ljubljani dobimo s Francijem in Matejem, okrog šestih smo že pri Aljaževem domu v dolini Vrat. Malo nas preseneti redar na parkirišču, ki nam ob tej uri zaračuna 2,5 eur za parking. Matej se je seveda spomnil, da je doma pozabil palice. A nič ne de. Vseeno se z optimizmom odpravimo na pot.
Nedelja, deset čez tri zjutraj mi zvoni budilka. Napol nezavestna zmečem skupaj stvari za na pot. Ob vsej naglici seveda pozabim na čelado, ki pa je za to turo priporočljiva. Dvajset do petih se v Ljubljani dobimo s Francijem in Matejem, okrog šestih smo že pri Aljaževem domu v dolini Vrat. Malo nas preseneti redar na parkirišču, ki nam ob tej uri zaračuna 2,5 eur za parking. Matej se je seveda spomnil, da je doma pozabil palice. A nič ne de. Vseeno se z optimizmom odpravimo na pot.
Pri Aljaževem domu začnemo desno v smeri Škrlatice. Pot sprva poteka po precej zaraščenem gozdu, do višine 1300m. Pot nato preči plazovito območje in se počasi obrača proti Stenarju. Hodimo pod stenami Stenarja. Drevesa postajo vse redkejša in kmalu nad gozdno mejo se pot obrne ostro desno. Še dobrih 10 minut vzpona pa smo pri bivaku, na Rušju. Pri bivaku je razpotje kjer gremo desno (levo Križ). Od bivaka pot prvo preči melišče takoj za tem pa po rahlo izpostavljeni polički pridemo na pašnike pod Dolkovo špico. Pot se počasi začne spuščati. Tu v zgodnjem poletju naletimo tudi na kakšno snežišče (previdno). Pot se nato spet začne dvigati in kmalu dosežemo Zadnji Dolek. To je visokogorska krnica med Škrlatico in Dolkovo špico. Tu smo na razpotju kjer gremo desno(levo Dolkova špica). Začnemo se vzpenjati po melišču, ga moramo "premleti" do vrha. Tu pridemo v neposredno bližino Škrlatice. Pot poteka po zahodni steni in je dobro varovana s klini in jeklenicami. Kmalu pridemo na najtežji del poti. Pogled nam uide na steno, ki je skoraj navpična čez njo pa pelje pot. Če imamo fotoaparat je tu pravi prostor za slikanje. Pot čez steno je varovana s skobami in jeklenico. Previdno včasih se katera od skob zavrti. Še nekaj plezanja in lahko vidimo okno v Škrlatici. Kmalu stopimo na greben od katerega imamo do vrha le še 20 minut. Greben ni izpostavljen kljub vsemu pa previdnost ne bo odveč. Ko zagledamo križ smo že skoraj na vrhu. Prostora na vrhu je dovolj, razgled pa zelo lep. Avto-Bivak 3:00. Bivak-Zadnji Dolek 1:30. Zadnji Dolek-Vrh 1:30.
No, mi junaki smo potrebovali 5 ur, za nazaj pa 4 ure. Med potjo smo naredili 18 postankov, zadnjega na Bledu, kjer smo si privoščili kremšnite. Do naslednjič.
http://picasaweb.google.com
http://matej-stepec.hi5.com
